CSRD in trajnostno poročanje v Sloveniji: kaj prinaša novela ZGD-1O iz julija 2026
Po noveli ZGD-1O od poslovnega leta 2027 o trajnostnosti poročajo le družbe z več kot 1.000 delavci in več kot 450 milijoni evrov čistih prihodkov od prodaje.

Zadnji pregled: 11. november 2026
Kdo mora poročati o trajnostnosti po noveli ZGD-1O
Od poslovnega leta 2027 mora poročilo o trajnostnosti pripraviti družba, ki hkrati presega 450 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje in povprečno 1.000 delavcev. Tako določa 70.c člen Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1), kot ga je spremenila novela ZGD-1O (Uradni list RS, št. 1270/2026).
Državni zbor je novelo sprejel 15. julija 2026, v veljavo je stopila 24. julija 2026. Z njo Slovenija prenaša Direktivo (EU) 2026/470 z dne 24. februarja 2026, znano kot Omnibus I, ki je CSRD skrčila na največja podjetja; rok za prenos direktive v države članice je 19. marec 2027. Enak prag velja za obvladujoče družbe skupin na konsolidirani ravni (70.č člen ZGD-1). Za skupine iz tretjih držav nova 70.d in 683.b člen veljata od poslovnega leta 2028, s pragom 450 milijonov evrov prihodkov skupine v EU in 200 milijonov evrov pri odvisni družbi ali podružnici v Sloveniji.
Kaj velja zdaj za posamezne skupine družb
Prehodne določbe v 23. členu ZGD-1O ločijo družbe glede na to, v katerem valu bi po prejšnji ureditvi začele poročati:
- Prvi val (veliki subjekti javnega interesa z več kot 500 zaposlenimi, ki poročajo od poslovnega leta 2024): za poslovno leto 2026 se uporabljajo dosedanja pravila, vendar k poročanju niso zavezane družbe, ki ne presegajo 450 milijonov evrov prihodkov ali 1.000 delavcev. Od poslovnega leta 2027 poročajo le še družbe nad obema pragoma.
- Drugi val (druge velike družbe, ki bi po ZGD-1N začele poročati za poslovno leto 2027): če ne presegajo novih pragov, se zanje obveznost ne uporablja od poslovnega leta 2027, torej sploh ne nastopi.
- Tretji val (male in srednje družbe, s katerih vrednostnimi papirji se trguje na organiziranem trgu, z začetkom za poslovno leto 2028): če ne presegajo novih pragov, se zanje obveznost ne uporablja od poslovnega leta 2028.
Novela uvaja tudi zaščiteno družbo: to je družba z največ 1.000 delavci v vrednostni verigi zavezanca. Takšna družba lahko zavrne posredovanje podatkov, ki presegajo evropske standarde za prostovoljno poročanje, pogodbeno določilo, ki zahteva več, pa je nično. Obvladujoča družba, ki je finančni holding z med seboj neodvisnimi odvisnimi družbami, se lahko odloči, da v konsolidirano poslovno poročilo ne vključi poročila o trajnostnosti. Družbe, ki niso zavezanke, lahko poročilo pripravijo prostovoljno in navedejo okvir, ki so ga uporabile.
Arhivix lahko postane kraj, kamor se stekajo dokazila za poročilo: računi za energijo in gorivo, pogodbe z dobavitelji, evidence o odpadkih in podobni dokumenti prispejo iz poštnih predalov podjetja (Gmail, Microsoft 365, IMAP), s skenerja ali s kamere telefona, OCR pa predlaga vrsto dokumenta, dobavitelja, znesek in datume, ki jih potrdi oseba. Dokumenti so v delovnih prostorih z dovoljenji, revizijska sled beleži vsak ogled, prenos in deljenje, revizorju pa jih lahko pokažete s povezavo z rokom veljavnosti in geslom. Kazalnike in poročilo po ESRS pripravijo vaša ekipa in svetovalci, dokazila zanje pa najdejo v Arhivixu: kako Arhivix prebere in razvrsti poslovne dokumente.
Standardi ESRS in prostovoljni standard
Stanje na dan 11. novembra 2026: Evropska komisija je 3. julija 2026 sprejela prenovljene evropske standarde poročanja o trajnostnosti (ESRS), ki po navedbah Komisije zmanjšujejo število obveznih podatkovnih točk za več kot 60 odstotkov. Objavljeni sta Delegirana uredba (EU) 2026/1563 s prenovljenimi ESRS in Delegirana uredba (EU) 2026/1560 s prostovoljnim standardom. Po pojasnilu Ministrstva za gospodarstvo, delo in šport so prenovljeni ESRS obvezni za poslovno leto 2027, o katerem družbe poročajo v letu 2028, zavezanci po ZGD-1 pa jih lahko uporabijo že za poslovno leto 2026.
Prostovoljni standard je namenjen podjetjem, ki niso zavezana k poročanju, in hkrati določa največji obseg podatkov, ki jih smejo od njih zahtevati večji partnerji v vrednostni verigi. Omejitev se uporablja od poslovnega leta 2027, standard za prostovoljno poročilo pa je mogoče uporabljati od 24. septembra 2026.
Kako smo prišli sem: ZGD-1M in ZGD-1N
Slovenija je CSRD prenesla z novelo ZGD-1M (sprejeta 22. novembra 2024, Uradni list RS 102/24), ki je uvedla tri vale zavezancev za poslovna leta 2024, 2025 in 2026. Po evropski direktivi o odlogu (stop the clock) je novela ZGD-1N (Uradni list RS 77/25, velja od 8. oktobra 2025) drugi val prestavila na poslovno leto 2027, tretjega pa na poslovno leto 2028. ZGD-1O je nato namesto novega odloga zvišal pragove, zato drugi in tretji val pod pragoma obveznosti ne bosta nikoli začela.
Zakaj so dokazila pomembna tudi po zožitvi
Za družbe, ki ostajajo zavezanke, je poročilo o trajnostnosti poseben oddelek poslovnega poročila, ki ga po 57. členu ZGD-1 pregleda revizor in o njem izda poročilo o dajanju zagotovil o trajnostnosti. Vsak podatek v poročilu, denimo o porabi energije, ravnanju z odpadki, strukturi zaposlenih ali dobavni verigi, mora biti zato podprt z dokazilom, ki ga je mogoče najti, preveriti in povezati z izvirnim virom. Ker je poročilo o trajnostnosti del poslovnega poročila, zanj velja tudi 54. člen ZGD-1, po katerem se letna in poslovna poročila hranijo trajno.
Tudi družbe, ki so iz obveznosti izpadle, pogosto ostajajo v vrednostni verigi zavezancev in bodo podatke še vedno pošiljale kupcem ali bankam, le da v obsegu prostovoljnega standarda. Podatki za trajnostno poročanje prihajajo iz zelo različnih virov: računov za energijo in gorivo, kadrovskih evidenc, pogodb z dobavitelji, evidenc o odpadkih, internih aktov o varnosti in zdravju pri delu ter poročil o emisijah. Ti dokumenti nastajajo v različnih oddelkih in se hranijo v ločenih sistemih, kar oteži pripravo enotnega in revizijsko sledljivega poročila.
Kaj naj podjetja naredijo zdaj
Najprej preverite, ali vaša družba ali skupina presega oba nova pragova, in na tej podlagi ugotovite, ali in od katerega poslovnega leta poročate. Če ste dobavitelj zavezanca in imate največ 1.000 delavcev, preverite, katere podatke vam prostovoljni standard nalaga in katere lahko zavrnete. Nato popišite vire podatkov, za vsak vir določite odgovorno osebo in dokazila zbirajte sproti, da ostanejo dostopna in sledljiva za nazaj. Ker so se roki in pragovi po ZGD-1M že dvakrat spremenili, z ZGD-1N in ZGD-1O, spremljajte objave v Uradnem listu RS in na straneh Ministrstva za gospodarstvo, delo in šport.
Pogosta vprašanja
Ali mora moje podjetje poročati o trajnostnosti?
Od poslovnega leta 2027 le, če hkrati presega 1.000 delavcev v povprečju in 450 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje (70.c člen ZGD-1). Za skupine velja enak prag na konsolidirani ravni (70.č člen).
Kaj velja za poslovno leto 2026?
Za družbe prvega vala, ki so poročale že za leto 2024, se za leto 2026 uporabljajo dosedanja pravila, vendar le, če presegajo oba nova pragova. Družbe drugega in tretjega vala za leto 2026 niso bile zavezane, ker je ZGD-1N njihov začetek prestavil na leti 2027 in 2028.
Ali lahko velik naročnik od dobavitelja zahteva podatke o trajnostnosti?
Zaščitena družba z največ 1.000 delavci lahko zavrne podatke, ki presegajo prostovoljni evropski standard. Pogodbeno določilo, ki zahteva več, je po 70.c členu ZGD-1 nično. Omejitev se uporablja od poslovnega leta 2027.
Viri
- Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1O), Uradni list RS 1270/2026 z dne 23. 7. 2026 preverjeno
- Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1), neuradno prečiščeno besedilo 24 (PISRS) preverjeno
- Ministrstvo za gospodarstvo, delo in šport: Državni zbor je sprejel novelo ZGD-1O (15. 7. 2026) preverjeno
- Ministrstvo za gospodarstvo, delo in šport: Objavljeni poenostavljeni standardi za poročanje o trajnostnosti (24. 9. 2026) preverjeno
- Evropski parlament, zakonodajni observatorij: povzetek Direktive (EU) 2026/470 (Omnibus I) preverjeno
- Evropska komisija: sprejem prenovljenih standardov poročanja o trajnostnosti (3. 7. 2026) preverjeno


